Teplij vesennij ve4er
Navevaet tjazoluju grust`,
Ja vspominaju te vstre4i
Ix ne vernut`, nu i pust`!
Smotru na zvezdnoe nebo
I vizu tvojo lico.
Mne uzasno ot etogo bol`no,
4to vsjo tak bistro pro6lo!
Za4em ze terebit` pro6loe?
Za4em vspominat` tebja?
Ved` ti u6el tak ze bistro
Kak padaet s neba zvezda.
Snovo nastal tixij ve4er
I snovo prixodit grust`,
Ja za#igaju sve4i
Tebja ne vernut, nu i pust`!