Uzas , da , ja vspomnil !
Eto logovo , eto pribezishe vechnoj skuki –
Na samom dele moj dom i ot besslijija drozashije ruki.
Vot glupaja , pilnaja , sherbataja mebelj :,
Oskvernjonnij plevkami kamin bez ognja……
I bez uglja…..
Unilije okna so sledami dozdja na pilnih stjoklah,
Peremarannije, razroznennije rukopisi na mechtanij moih oskolkah,
Starij kalendarj , s otmechennimi zloveshimi datami
Tak i proshedshimi s nezametnimi zatratami…
A blagouhanije drugogo mira
Kotorim upivalosj mojo izasherjonnoje chutjo –
Smenilosj – uvi tabachnoj vonju iznurjaja mojo nutro.
No net mesta dlja pustih sozelenij v serdce togo
Kto po dobroj voli stal dobrovolcem etogo vsego…